»Zdravje je največje bogastvo« pravi pregovor, in res je tako. Če smo zdravi, smo srečni, zadovoljni, pomirjeni. Smo »polni življenja«, ustvarjalni in optimistični in vse to vpliva na nas bolj ugodno kot si sami mislimo.
Zdravju v življenju je težko dati neko »težo«, saj je pomen zdravja za vsakega posameznika različen. Nesporno pa je, da zdravje pomeni vsem veliko. Koliko je vredno in koliko nam pomeni, se zavemo šele takrat, ko zbolimo in ko nismo več taki, kot smo bili pred boleznijo.Če opredelimo zdravje po WHO*, je zdravje stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le odsotnost bolezni. Torej, zdravje je odsotnost bolezni in hkrati stanje, v katerem je telo v telesni in duševni kondiciji ter družbeno oziroma socialno dejavno.
Kaj pa sta deloin delovno mesto? Najbolj blizu je definicija, ki pravi: »Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin (za nas pomemben poudarek na energiji)«. (1) Uspešnost posameznika v organizaciji je vezana na delovno mesto – na njem posameznik izraža zadovoljstvo z delom, z njim je povezana plača, od njega je odvisen posameznikov strokovni, delovni in osebnosti razvoj. (2)
Torej, delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v organizaciji na delovnem mestu:
- za katerega načeloma izpolnjuje pogoje za zasedbo,
- z namenom, da bo opravljal na njem delo, torej uporabljal bo telesno ali duševno energijo, kar se bo odražalo v njegovi uspešnosti in zadovoljstvu z delom,
- omogočen mu bo delovni in osebni razvoj,
- za vse to pa bo prejemal dogovorjeno plačilo/plačo.
Vse lepo in prav, dokler ne pridemo do točke globalizacije, tržne konkurenčnosti, profita in vseh podobnih faktorjev, ki vplivajo na organizacije in dalje na zaposlene, ki so pod pritiskom čedalje večje količine opravljenega dela v istem času ali morda celo v daljšem času, z vidika podaljševanja delovnega časa. Tu pa se delavec, organizacija, tudi država hitro znajde v pasti, ko za to delo zaposleni potroši ali uporabi toliko telesne in vse bolj tudi duševne energije, da delo prične ogrožati delavčevo zdravje. Problemi z zdravjem pri delu pa vključujejo poškodbe, poklicne bolezni, z delom povezane bolezni, ne-ergonomske delovne razmere in negativne posledice stresa. (3)
Popolnoma moralno in humano je, da se zato ne vprašamo ZAKAJ promocija zdravja na delovnem mestu. Pošteno do zaposlenih in v dobro organizacije je, da se vprašamo KAKO in KAJ.
Seveda je odgovor kompleksen. »KAKO« promocija zdravja na delovnem mestu lahko ponudi enostaven odgovor. Plačilo neke aplikacije ali vstopnine v fitnesu in podobno na eni strani. Druga možnost pa je pristop, ki analizira zdravje delavcev in posledično v skrbno oblikovani skupini priprava takega Programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki bo za zaposlene v posamezni organizaciji najbolj učinkovit. Jaz zagovarjam seveda slednjega. Tak program prevetri tako organizacijo dela, preobremenjenost pri delu, ergonomijo pri delu, morebitne kemijske dejavnike tveganja, tveganja za poškodbe pri delu, prehrano, dostojanstvo pri delu in morebitno uporabo psihoaktivnih snovi. Hkrati s tem nam je že ponujen odgovor »KAJ«.To, kar izhaja iz analize je najbolj šibka točka in ji treba v tistem trenutku posvetiti največjo pozornost, da se organizacija izogne tveganju, da bodo njeni zaposleni zboleli.
Ali to mora biti skrb organizacije? Mora. Ne zato, ker tako določa zakonodaja, temveč ker ima organizacija koristi od tega, da so delavci na delu motivirani, da so uspešni, da osebnostno in sicer napredujejo, zato, da se organizacija lažje sooča z dinamiko okolja, hitrimi spremembami na trgu in lažje kljubuje pritiskom.
O koristih organizacije, ki nameni sredstva in čas promociji zdravja na delovnem mestu pa prihodnjič.
Se vidiva,
Ksenija
*WHO: World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija)
REFERENCE:
(1) Delo. Najdeno 8.3.2020 na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Delo
(2) Delovno mesto v sistemizaciji kot ustvarjalna enota zaposlenih. Najdeno 8.3.2020 na: https://www.finance.si/109309?cctest&
(3) Miklič Milek D., Urdih Lazar T., idr. (2016). Čili za delo: učbenik za promocijo zdravja pri delu. Ljubljana: Univerzitetni Klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.