O meditaciji
Kaj je meditacija?
Meditacija je vaja ob mirni glasbi, kjer vodeno povzročimo v telesu stanje spokojnosti, ki telesu omogoča, da popravi/odpravi škodo, ki je nastala v nas zaradi naših prepričanj, pa tudi stresnega stanja. Meditacija oziroma sprostitveno stanje tudi varuje telo pred boleznimi, lahko pa jih tudi pomaga zdraviti.
Meditacija je odlično orodje za upravljanje s stresom. Izboljša zdravje, spanje, fokus, odnose in v prvi vrsti splošno počutje.
Obstaja kar nekaj mitov o meditaciji, eden izmed njih je, da meditiranje “izprazni glavo in misli” ali pa da z meditacijo lahko zbežiš mislim in problemom. Ampak v resnici mislim ne moremo zbežati. To je popolnoma naravno. V meditaciji se naučimo stopiti ven iz telesa in videti naše misli bolj jasno. Morda ne bomo nikoli mogli spremeniti naših misli… Ampak lahko pa spremenimo naš pogled na te misli.
Ko meditiramo okrepimo naš fokus in sprejemanje odločitev ter zmanjšamo občutke strahu in stresa. Zmanjša se tudi intenzivnost čustev, ki nas ponavadi prevzamejo, doživimo pa večji občutek mirnosti, jasnosti in osredotočenosti v svojem življenju.
Meditacija je pomemben člen v procesu reprogramiranja uma, ki jo lahko izvajamo sami, kot samohipnozo, z vodeno meditacijo ali hipnozo.
Vplivajmo na misli, spremenimo vedenje in generirajmo rezultat!
Osnove meditacije
Popolnoma normalno je, če se sprva počutiš zmedeno, preplavljeno ali celo neumno. Ampak meditacija ni zastrašujoča. Ne glede na to ali si na začetku ali že redno meditiraš, tukaj je vse, kar moraš vedeti za izvajanje meditacije.
Večina meditacij se prične z udobnim sedenjem v mirnem prostoru, z zaprtimi očmi in pozornostjo na dihanju. Misli poskusimo distancirati. Pri meditaciji gre za veliko več kot le tiho sedenje in dihanje. Ko meditiramo treniramo zavest in sočutje, treniramo um, da je bolj osredotočen v sedanjem trenutku in se ne pusti hitro zmotiti. Dihanje je naše sidro v tistem trenutku, ki nam omogoča, da preprosto sedimo in se učimo kako se prepustiti mislim in občutkom.
Na začetku je popolnoma normalno, da nam med meditacijo misli švigajo sem pa tja. Narava uma je razmišljanje, zato je normalno, da naš um razmišlja. In z meditacijo se naučimo ukrotiti te misli ter razvijamo zavedanje za tiste trenutke, ko je naša pozornost popustila. Vsakič ko začutiš, da je tvoj fokus popustil, gradiš svojo samozavedanje in pozornost vrneš nazaj na dihanje.
Z meditacijo se um sprosti in nalagat v svojo podzavest umirjenost, osredotočenost, sočutje, previdnost…
Kako naj začnem?
-
Odloči se, kdaj se najboljše počutiš za meditiranje. Najboljši čas za meditacijo je takrat, kadar se ji lahko popolnoma predaš. In najboljše mesto je tam, kjer se udobno počutiš in imaš čim manj distrakcij.
-
Poskrbi, da si v udobnem položaju. Usedi se tako, da nimaš nog in rok prekrižanih, stopala so ravno na tleh, roke počivajo v naročju ali ob boku. Hrbet naj bo raven, vendar ne preveč napet. Če potrebuješ kakšno blazino, si jo namesti, tako da ti bo udobno.
-
Tvoj um – miselno orodje. Pripravi meditacijo in jo predvajaj. Sledi glasu v meditaciji, ki te vodi, spodbuja, in polni s pozitivnimi stavki, ki jih potrebuješ za tvoj napredek.
6 nasvetov
Začni zgodaj. Poskusi meditacijo zgodaj zjutraj. Jutranja meditacija je lep začetek dneva, ki te osveži, zbudi in postavi na noge za dolg dan.
Ob istem času, na istem mestu. Super je, če ti meditacija postane navada, na določenem mestu in času. Zna se zgoditi, da kdaj pa kdaj to ne bo mogoče. Nič hudega, meditacijo lahko izvajamo povsod – v službi, doma, v parku.. Bodi kreativen, če le najdeš dovolj mira.
Ne imej prekrižanih nog. Pozabi tiste stereotipske slike meditacij s prekrižanimi nogami. Tak položaj je lahko komu skrajno neudoben. Najdi sebi najbolj udoben položaj – sedenje na stolu, naslonjaču…
MED MEDITACIJO
Dihaj naravno. Meditacija vključuje osredotočanje na dih, pri tem je dih sidro uma. Preprosto dovoli, da se stvari odvijejo na naraven način, pri čemer opazuj naraščujoč in padajoč občutek, ki ga ustvarja dihanje v telesu.
Vzemi stanje meditacije s seboj. Preden končaš meditacijo, razmisli o prihajajočem dnevu. Ne glede na to, kaj boš počel/a, poskusi čustva in umirjeno stanje prenesti na prihajajoč dan.
PO MEDITACIJI
Vzemi si trenutek. Po meditaciji se ustavi in opazuj, kako se počutiš – fizično, čustveno, psihično. Se počutiš bolj mirno? So tvoje misli bolj čiste? Čutiš osredotočenost za prihajajoč dan? Vzpostavi povezavo med meditacijo in tvojim vse boljšim počutjem. Izrazi hvaležnost.
Koristi meditacije
Kako meditacija sploh deluje?
Lahko rečemo, da je meditacija neke vrste telovadba za naše možgane. Z meditacijo lahko “zgradimo” in med seboj povežemo dele možganov, zato da povečamo pozitivne lastnosti, kot sta osredotočenost in odločanje ter zmanjšamo manj pozitivne, kot sta strah in stres. V podzavest vgradimo nova pozitivna prepričanja. Skratka, pomembno je dejstvo, da lahko tudi dolgoročno spremenimo možgane na boljše.
Splošne raziskave kažejo vpliv na:
STRES
V 10 dneh se je raven kortizola (stresni hormon) zmanjšala za 12 % pri različnih populacijah. V 30 dneh pa za tretjino.
RAZPOLOŽENJE
V desetih dneh se je zmanjšala razdražljivost za 27 %. Za 16 % so se izboljšala pozitivna čustva in razpoloženje in za 21 % sočutje do drugih oseb.
DELO
V službah so bili ljudje srečnejši. Meditacije so zmanjšale stres, napor in izgorelost na delu ter izboljšale zadovoljstvo.
OSREDOTOČENOST
Raziskava osredotočena na kognitivne sposobnosti je pokazala, da se je osredotočenost izboljšala za 14 %. Ob tem se je za 22 % zmanjšalo uhajanje misli.
ANKSIOZNOST in DEPRESIJA
Raziskovalci na Univerzi v Oxfordu so opazili zmanjšanje simptomov depresije za 46 % in aksioznosti 31 % v 8 tednih.
ODNOSI
Izboljšala se je komunikacija znotraj odnosov in zadovoljstvo znotraj partnerskih odnosov.
BOLJŠI SPANEC
Izboljšal se je spanec pri tistih osebah, ki so imele težave s spanjem.
AGRESIJA
V treh tednih se je zmanjšala agresija za 57 %. Pri tem se je zmanjšala tudi reakcija na negativne informacije.