Inchi Kinesio Dotik | Koper

Si pod vplivom stresa?

Stres v službi, morda ga celo prenašaš domov…Ali veš kaj sploh povzroča stres? Preveč dela, ki se kopiči, prevzemanje dela od sodelavcev, odnos šefa ali morda kričanje, podcenjevalni odnosi v službi (vodstvo-zaposleni, zaposleni-zaposleni) in za nameček… Morda doma spori s partnerjem, starši, otroci?

Izvor stresa je velikokrat v naših prepričanjih, ki jih nosimo v sebi. In teh prepričanj se sploh ne zavedamo. Vse to zamaje naše ravnotežje, takrat pa težje funkcioniramo in obvladujemo obveznosti doma in v službi, delamo napake, se verbalno neprimerno odzivamo… Telo se na vse to odzove s stresom.

Že v prazgodovini je bil stres prisoten v človeštvu. Takrat je stres človeku pomagal preživeti pred zunanjimi grožnjami, da je lahko pred njimi zbežal ali pa se z njimi boril (model boj – beg). Danes take oblike stresa več ne poznamo, se pa z njim pogosto srečujemo ob različnih življenjskih dogodkih in izkušnjah ali pa kar vsakodnevno.

Stres – bolezen 21. stoletja

World Health Organization (WHO – Svetovna zdravstvena organizacija) označuje stres kot moderno bolezen, eno izmed večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Pri doživljanju stresa reagira celo telo, tako fizično kot psihično, in povzroča spremembe na vseh organih in celicah. Dolgotrajni, ponavljajoč ali pa zelo intenziven stres, ob nezadostnem počitku in obnovi organizma, vodi v utrujenost, izčrpanost in različne telesne težave ter prispeva k nastanku 80 % srčno-žilnih, rakavih, endokrinih in presnovnih bolezni. Dejstvo, da stres vpliva na pojav srčno-žilnih bolezni, je že dokazano, še posebej je izpostavljena povezava z miokardnim infarktom. (1, 3)

stres-blog

Simptomov stresa je veliko. Odzivi na stresne spremembe, ki se zgodijo na telesu in so med ljudmi zelo različne. Veliko oseb ga povezuje z nespečnostjo in nastankom različnih motenj, bolečin in bolezni, kot so na primer utrujenost, motnje spomina in razpoloženja, bolečine v mišicah, glavobol, anksioznost, depresija, visok krvni tlak, motnje srčnega utripa, razjede dvanajsternika, astma, sladkorna bolezen in celo nekatera rakava obolenja in alergije. (1, 2)

Veliko mojih strank izpostavi, da doživljajo veliko stresa, še posebej na delovnem mestu. Hkrati omenijo tudi bolečine, predvsem v zgornjem delu hrbta, vratu in križu.

Pa obstaja povezava med stresom in bolečino?

Bolečina in stres sta med seboj povezana: bolečina je aktivator stresnega odziva, stresni odziv pa vpliva na doživljanje bolečine. Številne študije v zadnjem desetletju dokazujejo, da so nekateri bolečinski sindromi povezani s ponavljajočo izpostavljenostjo stresnim okoliščinam. Najpogosteje so omenjene bolečine v medenici, hrbtenici, fibromialgija in revmatoidni artritis. (3)

Da, torej obstaja. Seveda so prisotni tudi drugi dejavniki, ki prispevajo k bolečinam v hrbtu, so pa ti dejavniki večinoma posledica stresnega okolja. Prisiljena drža, odsotnost gibanja, ergonomsko neprilagojeno delovno mesto, časovni pritisk, visoke delovne zahteve, omejena avtonomnost, časovna stiska, slabi odnosi ali spori ali pa tudi izpostavljenost škodljivim okoljskim dejavnikom, ipd.

Po podatkih 5. evropske raziskave v Sloveniji kar 44,5 % delavcev meni, da delo in delovne razmere slabo vplivajo na njihovo zdravje (3).

Kot vidimo, je to skoraj polovica delovne populacije, ki doživlja stres in preobremenjenost na delovnem mestu.
Seveda pa stres ne načenja samo našega fizičnega telesa, ampak tudi naše duševno zdravje. Od začetnih negativnih čustev, kot so potrtost, razdražljivost, jeza, do depresije, anksioznosti, nespečnosti, odvisnosti od alkohola, ipd.

V mesecu februarju lahko poizkusiš seanso, ki pomaga pri odpravljanju odgovorov telesa na stresne situacije, kot so negativna čustva, psihološki pritiski in druge napetosti. Uravnavanje čustev, ki so povezana s stresnim dogodkom ali pa iskanje poti za zmanjšanje stresorjev lahko zelo veliko prispeva k boljšemu počutju in prihodnjemu doživljanju stresa. Izogniti ali zbežati ne moremo, zato je prvi korak, da se aktivno soočimo in naredimo nekaj, da izboljšamo situacijo. Šele takrat, ko prepoznamo stresne situacije, jih lahko začnemo spreminjati.

V naslednjem blogu pa bom zbrala nekaj koristnih nasvetov, kako si pri obvladovanju stresa lahko pomagaš sam in kje lahko poiščeš še kakšno pomoč.

Se vidiva,

Ines

inchi-icon-blog

REFERENCE:

(1) Starc R. (2008). Bolezni zaradi stresa I: Od utrujenosti, pešanja spomina, razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj. Ljubljana: Sirius AP.

(2) Dernovšek M. Z., Gorenc M., Jeriček H. (2006). Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

(3) Miklič Milek D., Urdih Lazar T., idr. (2016). Čili za delo: učbenik za promocijo zdravja pri delu. Ljubljana: Univerzitetni Klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

Leave a Comment

Your email address will not be published.