Stres je postal naš vsakdanji spremljevalec, predvsem zaradi današnjega, hitrega življenjskega sloga, številnih obveznosti in pritiskov v službah, fakultetah in šolah. Ne moremo ga enostavno izločiti, ne moremo mu ubežati. Moramo se naučiti s stresom živeti, se z njim soočiti, ga čim bolj nadzorovati in obvladovati do te mere, da zmanjšamo telesni odgovor nanj in preprečimo njegove negativne učinke.
Obstaja veliko pristopov za obvladovanje stresa, ki so zelo enostavni, kot so menjava okolja, preživljanje časa v naravi, prejemanje sončnih žarkov, poslušanje glasbe… Vendar sem vseeno zbrala 8 nasvetov za zmanjšanje stresa v vsakdanjem življenju. Nekatere lahko izvajaš samostojno, včasih pa je potrebno pomoč poiskati tudi drugje.
NASVET #1: MASAŽA
Eden izmed simptomov stresa je tudi bolečina v mišicah, v vratnem in ramenskem delu, križu ali pa drugem delu v telesu. V prejšnjem blogu je to natančno opisano. Redna masaža lahko zelo pripomore k boljšemu počutju, tako v mišicah, telesu in duhu. Različne študije so pokazale, da masaže pomagajo pri raznolikih zdravstvenih stanjih in stresnih situacijah, saj znižajo raven stresnega hormona kortizola (povprečno zmanjšanje za 31 %) ter zvišajo raven serotonina in dopamina (povprečno povečanje za 28 oziroma 31 %), ki skrbita za dobro počutje. (1) Poleg različnih hormonov, ki se sproščajo po masaži, so mišice manj boleče in bolj prekrvavljene ter prožne. Protibolečinska masaža, vsaj enkrat mesečno, bo zmanjšala napetost, togost in bolečine v mišicah.
NASVET #2: VEČJI VNOS MAGNEZIJA
Magnezij pripomore k pripravljenosti organizma na stresne situacije, zato se imenuje tudi antistresni mineral. Prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, omogoča pravilno in normalno delovanje živčnega sistema, sprošča mišice in zmanjšuje dejavnike, ki povzročajo glavobole. Dolgotrajen stres izčrpava zaloge magnezija, saj adrenalin (izločanje le tega povzroči stres) vpliva na delovanje srca, krvni tlak, zoženje žil in krčenje mišic, ki zahtevajo velike količine magnezija. (3) Svetujem, da v prehrano dodaš živila, ki so bogata z magnezijem, kot so na primer mandlji, banane, oreščki in semena, borovnice, brokoli, špinača, pšenični kalčki, ipd. V kombinaciji z jogurtom je to odličen zajtrk ali pa večerni prigrizek.
NASVET #3: MEDITACIJA
Globlje spoprijemanje s stresom pa zahteva od nas načrten “pogled stresu v oči”. Vsekakor je tu zelo pomemben pogovor z osebo, ki ji zaupate oziroma vas zna pripeljati do prepričanj, ki jih nosite v svojem spominu. Spreminjanje teh prepričanj pripomore k notranjemu boju s stresom. V poglobljenem pogovoru zaznaš in odpraviš ta prepričanja, še bolj pa to podkrepiš z vodeno meditacijo z vizualizacijo. Ta bo naredila spremembo v tvojem notranjem svetu, ki se bo kazala tudi navzven, v tvojem zunanjem svetu. Ker je oseba v fazi meditiranja bolj čuječa, je s tem bolj dovzetna na vse sugestije, ki jih prejme v vizualizaciji. To je reprogramiranje uma. Ustvarjanje trajnih sprememb, s katerimi spremeniš svoje razmišljanje in življenje, torej notranji in zunanji svet. Najpomembnejša pa je tvoja notranja bit. V zadnjih dnevih februarja izkoristi mesečno akcijo na meditacijo po znižani ceni 20 €.
NASVET #4: DRUŽENJE S HIŠNIM LJUBLJENČKOM IN PRIJATELJI
Interakcije s hišnimi ljubljenčki zmanjšujejo raven kortizola v telesu in krvni tlak. Prav tako zmanjšujejo osamljenost ter izboljšajo razpoloženje in dajo občutek socialne podpore. Že gledanje majhne ribice, kako plava, ustvarja občutek pomirjenosti. (6) Pomembna je tudi socializacija z ljudmi, pogovor z družinskim članom ali prijateljem.
NASVET #5: ENERGIJSKA PODPORA
Pri obvladovanju stresa si lahko pomagaš tudi z energijsko metodo zdravljenja oziroma energijsko podporo telesa, kjer se uporablja življenjsko energijo iz okolja za lajšanje in zdravljenje različnih telesnih in duševnih stanj. Sama izvajam metodo Pranic Healing. Stres, poškodbe ter slabe življenjske navade povzročajo moten energijski pretok v telesu. Naprej se motnje pojavijo energijskem delu telesa, avri in čakrah. Kasneje se težave pričnejo pojavljati na fizičnem telesu v obliki bolezni. Zato je pomembno, da se avra in čakre čistijo in polnijo s svežo energijo. Ko je v telesu prisoten stres se to še posebej pozna v čakri Solarni pleksus, ki je zelo občutljiva na čustva, napetost in stres in ima močen vpliv na srce in sprednjo Srčno čakro. Poleg srca vpliva tudi na trebušno slinavko, jetra in trebuh, zato se nepravilno delovanje pozna kot diabetes, razjede v prebavilih, hepatitis, srčne težave in druge težave, ki so povezane z zgoraj zapisanimi organi. (2)
NASVET #6: DIHALNE VAJE
Dihanje se vsakemu zdi samoumevno, vendar edino pravilno in naravno dihanje je trebušno dihanje. Vidimo ga pri novorojenčkih ali pa pri odraslih med spanjem. Gre za dihanje, pri katerem je aktivna trebušna prepona, prsni koš pa miruje. S takim dihanjem se lažje uravnava kisik in ogljikov dioksid v telesu, normalizira se srčni utrip in zmanjša mišična napetost ter duševni simptomi stresa. (4)Vaja za učenje trebušnega dihanja: Ulezi se na hrbet, z rahlo razširjenimi nogami, pri tem pa eno roko položi na prsnico, drugo pa na popek. Zapri oči, sprosti celo telo in se osredotoči na trebušno dihanje, kar pomeni, da pri vdihu se roka na trebuhu dvigne, pri izdihu pa spusti. Druga roka miruje. Če imaš težave, si predstavljaj, da je tvoj trebuh balon, ki ga z vdihom napolniš. V tem položaju počivaj približno 10 minut.
NASVET #7: REDNA TELESNA AKTIVNOST
Telesna aktivnost zelo pripomore k boljšemu duševnemu počutju, poleg tega pa ima tudi ogromno drugih pozitivnih vplivov na telo, kot so krepitev mišic, izboljšana drža, boljše zdravje, boljši spanec, izboljšana koncentracija in spomin, ipd. Za doseganje koristi za zdravje WHO* priporoča vsaj 30 minut zmerne telesne aktivnosti, kot so hoja, ples, kolesarjenje, vrtnarjenje, gospodinjska opravila in druga, kjer se srčni utrip giblje med 50 % in 70 % največjega srčnega utripa (5). Manjša telesna aktivnost je priporočljiva tudi v službi, kot je zamenjava dvigala s stopnicami, par krajših vaj za razbremenitev hrbta po uri ali dveh dela, ki so lahko tudi neopazne, prevoz na delo s kolesom ali parkiranje avtomobila malo dlje od stavbe, ipd.
NASVET #8: OBISK SAVNE
Obisk savne je ena izmed aktivnosti, ki je povezana s sprostitvijo in dobrim počutjem, saj izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje depresijo, utrujenost, tesnobo in stres ter zmanjšuje tveganje za pojav demence in Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega, je povezana s številnimi zdravstvenimi koristmi, med katere spadajo izboljšanje mišično-skeletnih bolezni, kroničnega glavobola, zmanjšano tveganje za bolezni dihal, srčno-žilnih bolezni… (7)
Torej… Vse je v naših glavah in naša naloga je, da se čim prej spopademo s stanjem, v katerem ne uživamo. Naša pravica je biti srečni, živeti srečno in deliti ljubezen z ljudmi. In srečo lahko pri nakopičenih težavah dobimo s pomočjo tretjih oseb, z energijsko podporo, z odpravo negativnih prepričanj in meditacijo ter z masažo. Vsak je sam odgovoren za svoje telo, zdravje in srečo, zato mora vsak sam sprejeti odločitev. Kateri nasvet bo ta teden na vrsti pri tebi?
Se vidiva,
Ines
*WHO – World Health Organisation (Svetovna zdravstvena organizacija)
REFERENCE:
(1) Field T., in sod. (2004). Cortisol Decreases and serotonin and dopamine increase following massage therapy. Najdeno 9.2.2020 na: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00207450590956459
(2) Master Choa Kok Sui (2015). Miracles through Pranic Healing. Makati City: Institute for Inner Studies Publishing Foundation, Inc.
(3) Magnesium Fact Sheet for Health Professionals. Najdeno 13.2.2020 na: https://ods.od.nih.gov/factsheets/Magnesium-HealthProfessional/
(4) Davis M. in sod. (2008). The Relaxation and Stress Reduction Workbook. Oakland: New Harbinger Publications, Inc.
(5) Miklič Milek D., Urdih Lazar T., in sod. (2016). Čili za delo: učbenik za promocijo zdravja pri delu. Ljubljana: Univerzitetni Klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.
(6) The Power of Pets: Health Benefits of Human-Animal Interactions. Najdeno 13.2.2020 na: https://newsinhealth.nih.gov/2018/02/power-pets
(7) Laukkanen T., Laukkanen J., Kunutsor S. (2018). Sauna Bathing and Risk of Psychotic Disorders: A Prospective Cohort Study. Najdeno 23.2.2020 na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6422146/